Tuna

Zrezek debeline približno dva centimetra osuši in ga na zelo vroči ponvi z malo olja peci približno minuto do dve na vsaki strani. Za povsem prepečeno sredico naj temperatura v najdebelejšem delu doseže 63 °C; tanjši kos se hitro izsuši.

Tuno odmrzni čez noč v hladilniku, v pokriti posodi, da sok ne kaplja po drugih živilih. Če se ti mudi, jo daj v neprepustni vrečki v hladno vodo in vodo menjaj vsakih 30 minut; po odmrzovanju jo takoj pripravi.

Preostanek takoj prestavi iz odprte konzerve v čisto, pokrito posodo in ga shrani v hladilniku. Porabi ga v enem do dveh dneh; tuna, ki je dlje stala na sobni temperaturi, ni primerna za shranjevanje.

Tuna se dobro poda k limoni, kapram, rdeči čebuli, fižolu in paradižniku. Uporabi jo v solati niçoise, testeninski solati ali sendviču; konzervirano tuno vmešaj šele proti koncu priprave, da se ne razdrobi preveč.

Surovo tuno uporabi le, če je namenjena uživanju surova in je bila pravilno obdelana ter shranjena; svež videz sam po sebi tega ne zagotavlja. Če ne poznaš njenega izvora ali načina obdelave, jo raje dobro speci.

Sveža tuna naj ima čvrsto meso in blag vonj po morju, ne pa ostrega, kislega ali amonijakastega vonja. Do priprave jo hrani pokrito v najhladnejšem delu hladilnika in jo porabi čim prej.

Lahko, vendar losos vsebuje več maščobe in ima mehkejše, bolj mastno meso, zato se v solati ali testeninah okus precej spremeni. Za podobno čvrst kos na žaru je primernejša skuša, za sendvič pa lahko uporabiš tudi kuhano čičeriko.

Tuna v lastnem soku ima manj maščobe: na 100 g je je 1,2 g, v tuni v olju pa 10,4 g. Tuno v lastnem soku uporabi, ko želiš lažji nadev; pri tuni v olju lahko del olja uporabiš kot začimbo za solato ali testenine.