Piščančja pizza

Pečico in pekač dobro segrej na 230–250 °C. Pico peci na vročem pekaču približno 8–12 minut, dokler rob ne porjavi, sir pa se stopi in začne brbotati.

Lahko, če ga narežeš na tanke, enakomerno velike koščke, da se pravočasno spečejo; sredica mora doseči 75 °C. Zanesljiveje je uporabiti že pečenega piščanca in ga dodati pred peko, da se le segreje.

Piščanca natrgaj ali nareži na majhne koščke ter ga razporedi po omaki in pod sirom, da se med peko ne izsuši. Dobro se ujame z rdečo čebulo, papriko, koruzo ali gobami.

Rezino segrej v suhi ponvi na srednji temperaturi približno 4–6 minut; ponev lahko za zadnji dve minuti pokriješ, da se sir stopi. V mikrovalovni pečici se testo navadno zmehča.

Ostanke shrani v hladilnik v največ dveh urah po peki, v zaprti posodi ali dobro zavite, in jih pojej v treh do štirih dneh. Za daljše shranjevanje rezine zamrzni.

Piščančja pica ima 9,9 g beljakovin na 100 g, pizza s šunko in sirom pa 10,7 g. Obe sta običajno obloženi s sirom, vendar piščančja različica namesto šunke vsebuje piščančje meso.

Ker je pica nasitna, jo lahko dopolniš s preprosto zeleno solato, paradižnikom ali rukolo. Za bolj izrazit okus dodaj preliv z limono ali balzamičnim kisom.

Da. Ohlajene rezine loči s papirjem za peko, jih nepredušno zapakiraj in zamrzni; za najboljše testo jih pogrej neposredno iz zamrzovalnika v pečici pri približno 200 °C, dokler niso vroče tudi v sredini.