Tartuf

Z mehko ščetko odstrani zemljo, nato ga po potrebi na hitro obriši z rahlo vlažno krpo. Ne namakaj ga: pore vpijejo vodo, aroma pa se lahko razredči.

Večino svežih tartufov na tanko naribaj ali nareži čez jed tik pred postrežbo. Dolgo kuhanje oslabi njihovo aromo; če želiš, jih za kratek čas pogrej v topli omaki ali stopljenem maslu.

Shrani ga v hladilniku, v zaprti posodi, ovit v suh papirnati robček; papir zamenjaj vsak dan. Porabi ga čim prej, najbolje v nekaj dneh, saj aroma hitro pojenja.

Odlično se poda k jajcem, testeninam, rižoti, krompirju in maslu, ker njihovi blagi okusi pustijo aromi tartufa do izraza. Drobne lističe dodaj na umešana jajca ali sveže skuhano rižoto tik pred serviranjem.

Popolnega nadomestka ni: tartuf ima značilno zemeljsko aromo, ki je navadne gobe ne posnemajo. Za podobno bogat okus uporabi popražene gobe in malo kakovostnega oljčnega olja; tartufovo olje pa je izrazito in ga dodajaj po kapljicah.

Izberi čvrst tartuf z izrazito, prijetno aromo, brez mehkih ali plesnivih mest. Zelo lahek ali naguban primerek je lahko izsušen; svež tartuf naj bo tudi primerno čist, da lahko oceniš njegovo površino.

Da, tartuf je podzemna goba, ki raste v povezavi s koreninami dreves, pogosto hrastov in lesk. Ker se razvija pod zemljo, ga običajno iščejo s pomočjo posebej izurjenih psov.

Da, svež tartuf se pogosto postreže surov, na tanko narezan ali nariban po topli jedi. Uporabi le zanesljivo določeno, svežo gobo; tartufov, nabranih v naravi, ne jej, če njihove vrste ne prepoznaš.