Orada

Celo orado osuši, zareži kožo na nekaj mestih ter jo začini s soljo, oljčnim oljem in zelišči. Pri 200 °C jo peci približno 20–25 minut, če tehta okoli 400 g; meso ob hrbtenici mora biti neprosojno in se zlahka ločiti z vilicami.

Ribo dobro osuši in kožo tanko premaži z oljem; žar naj bo čist in dobro segret. Orado, težko okoli 400 g, peci približno 6–8 minut na vsaki strani, nato jo obrni z lopatko, ne z vilicami.

Sveža orada ima bistre, izbočene oči, rdečkaste škrge in čvrsto, vlažno meso. Vonj naj bo blag, morski, ne oster ali neprijetno kisel.

Surovo orado pripravi čim prej, najbolje na dan nakupa; v hladilniku jo hrani največ dan ali dva pri temperaturi do 4 °C. Položi jo v pokrito posodo na najhladnejšo polico, da sok ne kaplja po drugih živilih.

K pečeni oradi se dobro podajo krompir, blitva, pečena zelenjava in solata. Za preprosto sredozemsko različico jo pred peko napolni z rezinami limone in peteršiljem, po peki pa pokapaj z oljčnim oljem.

V receptu jo lahko nadomestiš z brancinom ali rdečim paglom, saj se podobno spečeta cela ali v filejih. Čas peke prilagodi debelini ribe, ne le njeni teži.

Surovo orado jej le, če je bila namenjena za surovo uživanje in pravilno obdelana za zmanjšanje tveganja zajedavcev; običajno sveže ribe za peko ne štejejo samodejno za primerne. Varnejša izbira je, da jo spečeš, dokler sredica ne doseže 63 °C.

Po peki najprej odstrani hrbtno plavut, nato z vilicami dvigni zgornji file od glave proti repu. Izpostavljeno hrbtenico dvigni v enem kosu in pred postrežbo še preglej meso za drobne koščice.