Melona

Povonjaj jo pri peclju: zrela melona diši sladko in sadno, ne pa po kislem. Plod naj bo čvrst, brez mehkih udrtin; pri mnogih sortah se pecelj ob zrelosti zlahka odtrga.

Melono po dolžini prereži na pol in z žlico odstrani semena. Polovici položi z ravno stranjo na desko, nareži na krhlje, nato pa meso loči od lupine z nožem.

Krhlje ali kocke shrani v zaprti posodi v hladilniku in jih porabi v treh do štirih dneh. Celo, še nezrelo melono pusti pri sobni temperaturi, da dozori; ko je zrela, jo ohladi.

Da. Meso nareži na kocke, jih najprej razporedi po pladnju, da zmrznejo ločeno, nato pa jih shrani v vrečki ali posodi; odtajana melona je mehkejša, zato je najboljša za smutije.

Sladko melono lahko postrežeš s slanim pršutom, zdrobljenim feta sirom ali meto in limetinim sokom. Kocke so dobre tudi v sadni solati, z jogurtom ali zmiksane v hladno juho.

Da. Lupino splakni pod tekočo pitno vodo in jo zdrgni s čisto krtačko, preden zarežeš vanjo; tako nož ne prenese umazanije z lupine na meso.

Lubenica je praviloma bolj vodena in ima hrustljavo meso, melona pa mehkejše in izraziteje dišeče. Po podatkih na 100 g ima lubenica 36 kcal, melona pa 27 kcal.

Večina psov lahko občasno poje nekaj koščkov mesa melone, če odstraniš lupino in semena. Nareži jo na majhne koščke, zlasti za majhnega psa, in je ne ponujaj v velikih količinah.