Koruzni sirup

V slaščicah in omakah sladka ter pomaga preprečevati kristalizacijo sladkorja, zato je uporaben za karamelo, mehke bonbone in prelive. V maso ga vmešaj po receptu; sam po sebi ni enakovredna zamenjava za sladkor v vseh pecivih.

Navadno lahko, v razmerju ena proti ena, zlasti pri karameli, bonbonih in glazurah. Glukozni sirup je lahko gostejši in manj sladek, zato se lahko tekstura in sladkost končnega izdelka nekoliko spremenita.

Svetli je blagega okusa, temni pa je temnejši in ima izrazitejši okus, pogosto z noto melase. Za karamelo ali svetle glazure izberi svetlega; temni se bolje poda k močnejšim okusom, denimo medenjakom.

Hrani ga dobro zaprtega pri sobni temperaturi, stran od vlage in neposredne toplote; hladilnik ni potreben. Če se zgosti ali kristalizira, zaprto embalažo za nekaj minut postavi v toplo vodo in sirup premešaj.

Ne. Običajni koruzni sirup vsebuje predvsem glukozo, pri sirupu z visokim deležem fruktoze pa del glukoze s postopkom pretvorijo v fruktozo; gre za sorodni, vendar različni sestavini.

Za podobno teksturo v slaščicah je najbližji glukozni sirup. Med ali javorov sirup lahko uporabitaš v nekaterih omakah in prelivih, vendar dodata svoj okus in lahko spremenita gostoto, zato nista dobra zamenjava v vsakem receptu.