Morska kumara

Ne: morska kumara je morski nevretenčar iz skupine iglokožcev, sorodna morskim ježkom in zvezdam. Ime je dobila po podolgovati obliki, ne po okusu ali botanični sorodnosti z vrtno kumaro.

Najprej jo dobro speri, nato jo namakaj v hladilniku v veliko hladne vode; vodo redno zamenjaj. Ko se zmehča in poveča, ji odstrani trde notranje dele, če so še prisotni, ter jo pred nadaljnjo pripravo skuhaj do mehkega.

Že pripravljeno morsko kumaro kuhaj počasi v juhi ali omaki, dokler ni mehka; čas je odvisen od tega, kako dobro je bila predhodno namočena. Dodaj jo proti koncu kuhanja, da ohrani obliko in vpije okus juhe.

Pogosto jo dodajo v juhe in počasi kuhane jedi, zlasti v vzhodnoazijskih kuhinjah; dobro se ujame z ingverjem, česnom, sojino omako in gobami. Ker je njen okus blag, jedi prispeva predvsem nežno, rahlo želatinasto teksturo.

Popolnega nadomestka ni, saj je njena značilna tekstura posebna. Za podobno mehak, želatinast občutek lahko uporabiš tofu ali gobe, vendar bo okus jedi drugačen.

Posušeno hrani v tesno zaprti posodi na suhem in hladnem. Namočeno ali kuhano shrani pokrito v hladilniku in jo porabi čim prej; ne puščaj je dolgo na sobni temperaturi.

Njen okus je blag in morski, zato se hitro navzame juhe ali omake. Ko je pravilno pripravljena, je mehka, rahlo čvrsta in želatinasta, ne pa hrustljava kot vrtna kumara.

Vsebuje 13 g beljakovin na 100 g, zato je lahko del beljakovinsko bogatega obroka. Med navedenimi hranili izstopa tudi vitamin B2: morska kumara je njegov dober vir.