Malinova marmelada

Maline in sladkor med mešanjem kuhaj v široki posodi približno 15–25 minut, da se zmes zgosti; čas je odvisen od količine in sočnosti malin. Za preizkus kanite malo marmelade na ohlajen krožnik: če se po minuti ne razlije, je pripravljena.

Na ohlajen krožnik daj žličko marmelade in ga nagni. Če se površina naguba, ko jo potisneš s prstom, in marmelada ne steče kot sok, jo lahko odstaviš.

Po odprtju kozarec dobro zapri in ga hrani v hladilniku; marmelado jemlji samo s čisto, suho žličko. Če opaziš plesen, nenavaden vonj ali mehurčke, zavrzi ves kozarec.

Namaži jo na kruh, rogljiček ali palačinke, ali jo postrezi z navadnim jogurtom in skuto. Odlično se obnese tudi kot nadev za linške piškote, krofe in biskvitne rulade.

Lahko jo uporabiš kot nadev ali tanek premaz, ne pa kot neposredno zamenjavo za maline v testu: vsebuje veliko sladkorja in manj vode. Pri nadevu jo razmaži v tanki plasti, da pecivo ne postane preveč sladko ali vlažno.

Marmelada praviloma vsebuje zmehčane koščke oziroma kašo malin, žele pa je gladek in pripravljen iz precejene sadne tekočine. Malinov žele ima 249 kcal na 100 g, malinova marmelada pa 232 kcal na 100 g.

Pogosto jih vsebuje, saj se maline med kuhanjem zmehčajo, drobna semena pa ostanejo. Za gladko marmelado kuhano zmes pretlači skozi fino cedilo, preden jo napolniš v kozarce.

V 100 g je 55 g sladkorjev, zato jo navadno namažeš v tankem sloju. Ena čajna žlička tehta približno 7 g, vendar je količina na kruhu odvisna od tega, kako debelo jo namažeš.