Krompir

Ne nujno: mladega krompirja z nežno kožico le dobro skrtači pod tekočo vodo. Če ga olupiš, naredi to pred kuhanjem za pire ali po kuhanju, ko se mora krompir čim manj razmočiti.

Cel srednje velik krompir se v rahlo vreli vodi kuha približno 20–25 minut, narezan na kocke pa 10–15 minut. Gotov je, ko gre konica noža zlahka do sredine.

Krompir nareži na podobno velike kose, jih za nekaj minut predkuhaj, dobro odcedi in pretresi, da se površina razrahlja. Razporedi jih v eni plasti na naoljen pekač in peci pri 220 °C približno 35–45 minut; obrni jih na polovici peke.

Za rahel pire izberi mokast krompir, ki se med kuhanjem zlahka razdrobi. Za pečenje, solate in praženje je primernejši čvrst krompir, ki po kuhanju ohrani obliko.

Shranjuj ga v temnem, suhem in zračnem prostoru, ne v plastični vrečki; svetloba spodbuja zelenenje, vlaga pa gnitje. Ne daj ga v hladilnik, kjer se okus lahko spremeni; skuhan krompir pa ohladi in spravi v hladilnik.

Kuhan krompir se dobro ujame s peteršiljem, maslom, oljčnim oljem ali kisom, pečen pa z rožmarinom in česnom. Uporabi ga lahko tudi v krompirjevi solati, njokih, gratinu ali kot prilogo k enolončnicam.

Zeleno obarvan krompir in krompir z izrazito grenkim okusom zavrzi, saj lahko vsebujeta veliko naravnih glikoalkaloidov. Majhne kalčke in zelene dele pri čvrstem krompirju izdatno odstrani; če je krompir močno nakaljen ali naguban, ga zavrzi.

Surov krompir je trd in težko prebavljiv, zato ga raje skuhaj, speci ali kako drugače toplotno obdelaš. Kuhanega ne puščaj več ur na toplem; ostanke hitro ohladi in shrani v hladilniku.