Arašidi

Neolupljene ali olupljene arašide razporedi po pekaču v eni plasti in jih peci pri 175 °C približno 10–15 minut; na polovici jih premešaj. Ko zadišijo in rahlo porjavijo, jih vzemi iz pečice, saj se med ohlajanjem še malo zapečejo.

Pražene arašide melji v zmogljivem sekljalniku ali mešalniku: najprej postanejo drobtinasti, nato se spremenijo v gosto pasto in nazadnje v gladko maslo. Vmes večkrat postrgaj maso s sten; olje navadno ni potrebno.

Arašide v nepredušno zaprti posodi hrani na hladnem in suhem, stran od sonca; oluščeni se zaradi maščobe hitreje pokvarijo kot arašidi v lupini. Za daljše shranjevanje jih zamrzni v dobro zaprti vrečki.

Lahko, če so namenjeni za uživanje in so sveži, vendar jih večina ljudi raje praži, ker so tako bolj hrustljavi in izrazitejšega okusa. Surove arašide zavrzi, če so zatohlega vonja, plesnivi ali grenki.

Arašidovo maslo namaži na kruh ali ga vmešaj v omako za rezance; praženi arašidi pa se podajo v azijske jedi, solate in sladice. Zdrobljeni so pogost posip za satay in pad thai.

Za hrustljav posip jih zamenjaj s praženimi mandlji ali indijskimi oreščki; za omako ali namaz pa se dobro obnese mandljevo maslo. Če se izogibaš alergenom, izberi semena, na primer sončnična, in preveri, da niso bila navzkrižno onesnažena.

Botanično so stročnica, tako kot fižol in grah, čeprav jih v kuhinji običajno uvrščamo med oreščke. Po cvetenju se njihov pecelj upogne proti tlom, strok z arašidi pa dozori pod zemljo.

Da, arašidi lahko povzročijo hudo alergijsko reakcijo; pri znani alergiji se izogibaj tudi živilom, ki jih lahko vsebujejo kot sestavino ali sled. Če arašide uvajaš majhnemu otroku, jih ponudi zmlete ali v tankem sloju gladkega masla, nikoli cele.