Karamela

Sladkor segrevaj v svetli kozici na srednji temperaturi, brez mešanja; kozico občasno zavrti, da se stopi enakomerno. Ko postane jantarne barve, jo takoj odstavi — temnejša karamela hitro zagreni.

V suho kozico daj sladkor in ga segrevaj do jantarne barve. Kozico odstavi ter previdno prilij segreto smetano, po malem in ob stalnem mešanju; zmes močno brizga in je zelo vroča. Za tršo karamelo smetano izpusti.

Karamelne bonbone daj v posodo, primerno za mikrovalovno pečico, in jih segrevaj po 15–20 sekund. Po vsakem intervalu premešaj; ko se zmehčajo, nehaj segrevati, saj se lahko hitro pregrejejo.

Trdo karamelo hrani v nepredušni posodi na hladnem in suhem, stran od pare, da se ne zmehča ali zlepi. Karamelni preliv s smetano shrani v zaprtem kozarcu v hladilniku in ga porabi v približno dveh tednih.

Karamela se lepo poda k jabolkom, hruškam, bananam, vaniljevemu sladoledu in pokovki. Uporabi jo v crème caramelu, karamelni omaki ali kot preliv za palačinke in puding.

Za preliv, ki naj bo podoben po barvi in sladkosti, uporabi javorjev sirup ali med; oba bosta bolj tekoča in bosta imela svoj okus. Če recept zahteva trdo karamelo, ju ne zamenjaj neposredno, ker se ne strdita enako.

Karamela je sladkor, segret do jantarne barve, karamelna čokoladica pa poleg karamelnega okusa vsebuje še čokolado in navadno druge sestavine. Karamelna čokoladica ima na 100 g 462 kcal, karamela pa 388 kcal.

Da. Ko se sladkor stopi, se barva in okus hitro spreminjata; jantarno karamelo takoj odstavi, saj lahko že kratek dodaten čas na vročini povzroči grenak, zažgan okus.