Čokolada

Nasekljaj jo in stopi nad vodno kopeljo: dno posode naj se ne dotika vode, vanjo pa ne sme priti niti kapljica, sicer se čokolada lahko sesiri. Mešaj počasi in posodo umakni, ko ostane še nekaj koščkov; stopijo se od preostale toplote.

Shrani jo dobro zaprto, na suhem in temnem mestu pri približno 15–18 °C, stran od začimb in drugih močnih vonjav. Bela prevleka je navadno posledica maščobe ali sladkorja, ki se je zaradi toplote, mraza ali vlage izločil na površino; čokolada je še vedno primerna za kuhanje.

Ne neposredno: čokolada vsebuje kakavovo maslo, kakav v prahu pa ga ima bistveno manj, zato testo z zamenjavo ne bo enako. Za izrazit čokoladni okus v biskvitu uporabi recept, ki je predviden za stopljeno čokolado, in je ne dodajaj kot enakovredne količine kakava.

Uporabiš jo lahko v čokoladnem moussu, brownijih, ganacheju in čokoladnem biskvitu; nasekljana se dobro obnese tudi v piškotih. Za preliv jo stopi, za mousse pa jo najprej ohladi do mlačnega, da ob vmešavanju v stepeno smetano ne stopi zračnih mehurčkov.

Da. Čokolada vsebuje teobromin, ki ga psi presnavljajo počasi; temnejša čokolada ga praviloma vsebuje več kot mlečna. Če jo pes poje, čim prej pokliči veterinarja in povej, za katero vrsto ter približno količino je šlo.

Nastane iz kakavovih zrn, ki jih po obiranju fermentirajo in posušijo, nato pražijo ter zmeljejo. Kakavovi delci in kakavovo maslo se zmešajo s sladkorjem; mlečna čokolada vsebuje še mlečne sestavine.

Bela čokolada ne vsebuje kakavovih delcev, temveč kakavovo maslo, sladkor in navadno mlečne sestavine, zato je svetla in nima značilnega grenkega kakavovega okusa. Čokolada vsebuje 6,6 g vlaknin na 100 g, bela čokolada pa 0,8 g.