Bivolja mocarela

Bivolja mocarela je navadno mehkejša, bolj sočna in izrazitejšega, rahlo kislega okusa. Na 100 g ima 15 g beljakovin, navadna mocarela pa 25,3 g.

Vzemi jo iz hladilnika približno 20 minut pred jedjo, odcedi in natrgaj z rokami; tako se pokažeta njena mehka sredica in mlečni okus. Odlična je z zrelim paradižnikom, baziliko in oljčnim oljem.

Da, vendar jo pred peko dobro odcedi in natrgaj na manjše kose, sicer lahko razmoči testo. Dodaj jo proti koncu peke ali peci pico pri čim višji temperaturi, dokler se sir ne zmehča in rahlo zapeče.

Najbolj znana je v solati caprese s paradižnikom in baziliko, poda pa se tudi na bruskete, v sendviče in na pico. Vroče jedi jo obloži tik pred koncem peke, da se stopi, ne pa povsem izsuši.

Hrani jo v hladilniku v njeni tekočini, v zaprti posodi, in jo porabi v nekaj dneh. Če tekočine ni več, jo do uporabe prekrij s svežo, rahlo osoljeno vodo.

Lahko, vendar po odtajanju izgubi del svoje nežne, sočne teksture, zato je primernejša za pico ali pečene jedi kot za solato. Odtajaj jo čez noč v hladilniku.

Da, vsebuje nekaj laktoze, čeprav jo sveži siri navadno vsebujejo manj kot mleko. Količina je odvisna od izdelave, zato je ne obravnavaj kot sir brez laktoze.

Da, prava bivolja mocarela je narejena iz mleka vodne bivolice. Ime »mocarela« je povezano z italijanskim glagolom za ročno oblikovanje oziroma trganje sirne mase.