Testo za pico

Pečico segrej na najvišjo temperaturo, najbolje na 250 °C ali več, in v njej vsaj 30 minut segrevaj pekač ali kamen za pico. Testo raztegni na tanko, obloži zmerno in peci približno 7–10 minut, da rob porjavi.

Če je pripravljeno s kvasom, ga pokrij in pusti vzhajati, dokler se približno ne podvoji; pri sobni temperaturi to običajno traja 1–2 uri. Za bolj izrazit okus ga lahko po kratkem vzhajanju čez noč shraniš v hladilniku.

Testo naj bo pred oblikovanjem sobne temperature, saj se hladno težje razteza. S prsti ga nežno potiskaj od sredine proti robu in ga obračaj; valjar iztisne zračne mehurčke, zato ga uporabi le, če želiš tanjšo, bolj enakomerno podlago.

V hladilniku ga hrani v pokriti, rahlo naoljeni posodi, da se ne izsuši; porabi ga v približno treh dneh. Za daljše shranjevanje ga tesno zavij in zamrzni, nato pa ga čez noč odtajaj v hladilniku.

Za klasično margherito uporabi paradižnikovo omako, mocarelo in baziliko; za pico s pršutom ga dodaj šele po peki. Ne naloži preveč omake ali mokrih sestavin, saj lahko sredina ostane razmočena.

Da. Za kalcone razvaljano testo napolni z nadevom, prepogni in rob dobro stisni; peci pri približno 220 °C, dokler ne porjavi. Za grisini ga nareži na trakove, premaži z oljem in peci pri 200 °C približno 10–15 minut.

Testo za pico je praviloma surovo in ga moraš oblikovati ter speči, medtem ko je osnova za pico pogosto že delno pečena in pripravljena za oblaganje. Osnova za pico ima na 100 g 290 kcal, testo za pico pa 252 kcal.

Lahko: raztegnjeno testo brez nadeva peci pri približno 230 °C 3–5 minut, da se učvrsti, ne pa močno obarva. Ohlajeno osnovo shrani dobro zavito, obloži tik pred končno peko in jo peci še toliko časa, da se sir stopi, rob pa zapeče.