Karamela

Sladkor segrevaj v suhi, svetli kozici na srednjem ognju; ko se ob robovih začne topiti, kozico nežno zavrti, namesto da bi mešal z žlico. Ko karamela postane jantarne barve, jo takoj odstavi, saj se hitro zažge.

Najpogosteje jo povzročijo kristali sladkorja na stenah kozice ali mešanje, preden se sladkor stopi. Sladkor in malo vode lahko kuhaš brez mešanja; kristale na stenah odstrani z mokrim čopičem.

V vročo jantarno karamelo počasi prilij toplo sladko smetano in ves čas mešaj; zmes bo močno zapenila. Nato vmešaj košček masla in ščepec soli ter omako na nizkem ognju gladko prekuhaj.

Odstavi jo, ko je jantarne barve, ne šele takrat, ko potemni: vroča kozica jo še naprej peče. Če je zelo temna in ostro greni, je ne poskušaj popraviti z dodatkom smetane.

Stopljeni sladkor je precej bolj vroč od vrele vode in se oprime kože. Pri prilivanju smetane stoj nekoliko stran, uporabi dolgo kuhalnico in karamele nikoli ne poskušaj s prstom.

Karamelna omaka se lepo ujame z jabolki, hruškami, palačinkami in vaniljevim sladoledom. Uporabiš jo lahko tudi v kremnih rezinah, karamelni torti ali pudingu.

Ohladi jo, prestavi v čist, zaprt kozarec in hrani v hladilniku. Pred prelivanjem jo pogrej počasi; če se zgosti, ji primešaj žličko tople smetane.

Karamela nastane, ko se sladkor segreje in porjavi; karamelna krema pa običajno vsebuje še mleko ali smetano in je zato mehkejša ter bolj podobna pudingu. Karamelna krema ima 435 kcal na 100 g.