Kozje meso

Pred kuhanjem odreži odvečno maščobo, saj se v njej zadrži velik del značilnega vonja. Meso mariniraj nekaj ur z jogurtom ali kisom, česnom in rožmarinom; dobro se ujamejo tudi kumina, koriander in čili.

Kose za enolončnico ali kari počasi duši pokrite v tekočini približno dve uri, dokler se ne zmehčajo; starejše živali potrebujejo dlje. Mehke kose, kot so kotleti, raje na hitro speci na žaru ali v ponvi, da se ne izsušijo.

Za hitro peko izberi mehke kotlete ali stegno mlade živali; za dušenje so primerni pleče, vrat in kosi s kostjo. Meso naj bo čvrsto, brez neprijetnega vonja, embalaža pa nepoškodovana.

Sveže surove kose shrani v najhladnejši del hladilnika in jih porabi v enem do dveh dneh. Za daljše shranjevanje jih dobro zavij in zamrzni; za najboljšo kakovost jih porabi v nekaj mesecih.

Dobro se obnese v počasi kuhanih enolončnicah in kariju, pa tudi pečeno z zelišči in česnom. Kose s kostjo lahko dušiš s paradižnikom, čebulo in korenasto zelenjavo, mehkejše kotlete pa spečeš na žaru.

Lahko, zlasti v enolončnicah, kariju in jedeh z močnimi začimbami; jagnjetina ima navadno izrazitejši okus in več maščobe. Na 100 g ima jagnjetina 164 kcal in 9,4 g maščobe, kozje meso pa 127 kcal in 5 g maščobe.

Cele kose speči do sredice najmanj 63 °C in jih pred rezanjem pusti počivati tri minute; mleto meso naj doseže 71 °C. Surovega mesa ne polagaj na krožnik, s katerega boš postregel pečeno.