Glazura

Sladkor v prahu postopoma zmešaj z nekaj kapljicami limoninega soka ali vode, da dobiš gosto, gladko zmes. Če je preredka, vmešaj še sladkor v prahu; če je pregosta, dodaj tekočino po kapljicah.

Torto pred nanosom popolnoma ohladi, sicer se bo glazura stopila ali stekla. Tekočo sladkorno glazuro prelij čez pecivo, kremno pa razmaži z lopatico; za gladek rob lopatico občasno segrej v vroči vodi in obriši.

Kremna glazura naj bo dovolj čvrsta, torta pa hladna. Če se glazura med delom zmehča, jo za 10–15 minut postavi v hladilnik; tekočo glazuro zgosti s sladkorjem v prahu.

Torto s kremno glazuro ali glazuro s kremnim sirom pokrij in shrani v hladilniku; pred rezanjem jo za kratek čas pusti na sobni temperaturi, da se krema zmehča. Preprosta sladkorna glazura na suhem pecivu se lahko hrani pokrita pri sobni temperaturi.

Glazura je navadno gostejša in se oprime peciva, preliv pa je redkejši ter se po njem razlije. Sladkorna glazura se po sušenju pogosto strdi, medtem ko kremna glazura ostane mehka.

Za tanek, sijoč sloj uporabi čokoladni obliv, za manj sladek zaključek pa torto posuj s kakavom ali sladkorjem v prahu. Če potrebuješ kremo za premazovanje in oblikovanje robov, je primernejša stepena smetana ali čvrsta maslena krema.

Limonina glazura se dobro poda k makovemu pecivu in kolaču, čokoladna pa k biskvitu, bananinemu kruhu ali cimetovim rolicam. Kremna glazura s kremnim sirom je klasična izbira za korenčkovo torto.

Navadna sladkorna glazura je predvsem sladkorna zmes, čokoladna glazura pa vsebuje tudi kakav in maščobo. Čokoladna glazura ima na 100 g 382 kcal, navadna glazura pa 400 kcal.