Baklava

Baklavo pred rezanjem dobro ohladi in uporabi oster nož; reži jo po vnaprej zarezanih črtah, z nežnim pritiskom naravnost navzdol. Za čiste kose rezilo med rezi obriši.

Peci jo pri 170–180 °C približno 40–50 minut, da so plasti zlato rjave in hrustljave. Sirup prelij po vroči baklavi takoj, ko jo vzameš iz pečice, ali pa ohlajen sirup po vroči baklavi; tako se plasti bolje prepojijo.

Sladkor in vodo zavri ter kuhaj približno 10 minut, nato dodaj limonin sok; pogosto se doda tudi cimetova palčka ali nekaj kapljic rožne vode. Sirup naj bo gladek, ne gost kot karamela.

Baklava se dobro poda k nesladkani turški kavi ali močnemu črnemu čaju, ki uravnotežita njeno sladkost. Za lažjo sladico jo postrezi v majhnem kosu, samostojno ali z žličko navadnega jogurta.

Shrani jo v nepredušni posodi pri sobni temperaturi, stran od vlage; v hladilniku lahko plasti postanejo mehke. Če jo želiš osvežiti, jo za nekaj minut pogrej v pečici pri 150 °C.

Lahko: posamezne kose loči s papirjem za peko, jih nepredušno zapri in zamrzni. Odtajaj jih pri sobni temperaturi, nato pa jih za nekaj minut pogrej pri 150 °C, da se testo znova zapeče.

Običajno vsebuje orehe, pistacije ali druge oreščke, pa tudi pšenično vlečeno testo, zato pogosto vsebuje gluten. Recepti se razlikujejo, zato pri domači pripravi preveri sestavine vseh uporabljenih izdelkov.

Baklava je ime sladice, ki jo poznajo v številnih kuhinjah jugovzhodne Evrope in zahodne Azije. Njen izvor se pripisuje različnim kulinaričnim tradicijam, zato ni enotnega, zanesljivo potrjenega pojasnila, kje je nastala.